Adi Smolar - Mene nihče nima rad

Adi Smolar - Mene nihce nima rad


    a                  d            
V gostilni sami smo: pijaca in jaz 
    E                  a
in kelnarca, ki ima sovražen izraz. 
                         d                
V špeglu pri šanku dolgocasen je program, 
    E                             a
ves dan v njem že gledam lasten fris. 


                       d         
Nikogar ni, ki z mano mal bi pokramljal, 
    E                  a
nikogar, ki bi mene po glavi potrepljal. 
                     d      
Ko kelnarca ob polnoci me ven spodi, 
    E                  
le ena misel mi po glavi roji :


      a
        mene ne, ne,  nihce nima rad,
      d
        mene ne, ne,  nihce nima rad, (ne, ne, ne)
      E
        mene ne, ne,  nihce nima rad, 
      a
mene ne, mene ne ...  Nima, nima rad!


Le kam odšle so množice ljudi - 
kupi glav in rok in nog in the stvari?
Podnev jih tolk je, da je mesto kot osir,
zdaj pa nobenga ni nikjer.
 
Utrujeno moj korak udarja v tlak, 
obdajajo me žalost, mrak in hladen zrak, 
le polna luna od zgoraj vame zre 
in me sprašuje: ja, pobic, kva pa je?


        Mene, ne,ne, nihce nima rad ...


Dnarja nimam, avta nimam, nimam ljubice, 
nimam brade, nimam pleše, tud prjatlov ne, 
ko naokol divjam, me nihce ne vpraša: kam!?
Tako zelo, zelo sem sam! 

Še ribca mi je crknila, kanarcek je zbežal, 
za psa sem zvedel, da se je med klošarje podal, 
morski le prašicek z mano zdaj živi ...
pa le žre in lula, žre in kaka, zame mar mu ni!

   d                               a
     Zato nabiram rouže, rouže, roužice, 
   d                               a
     brišem si solze, solze, solze,solzice,
   d                       a
     dol z neba pa ravno prav en mal kaplja,
   d                       E
     na svejtu ni clovejka bolj nesrejcnega!


        Mene, ne,ne, nihce nima rad ...